<< Agaricus bitorquis, mestni kukmak | Gobe | Agaricus bresadolanus, Bresadolov kukmak >>
Agáricus bohúsii Bon (1983)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: Raste šopasto v starih gozdovih, kjer prevladujejo hrast, gaber in brest. Značilen je rjav klobuk, pokrit z luskami.
KLOBUK: 5–15 cm širok, svetlo rjav, pokrit z rjavimi luskami. Sprva je polkrogelen, pozneje izbočen.
TROSOVNICA: Lističi so gosti, sprva rožnati, kasneje porjavijo. Zastiralce je rožnato, na betu so vidni rjavi zakrneli obročki.
BET: 10–25 cm visok, 1–3 cm debel, svilnato belkasto rožnat. Na pritisk takoj porjavi. Raste v šopu, v zemlji je olesenel in koničast.
MESO: Belo, prijetnega vonja in okusa.
TROSI: 6–7.5 × 4.5–6 µm, eliptični. Trosni prah je rjav.
RASTIŠČE: V šopih s 5 do 12 gobami, v starih hrastovo-gabrovo-brestovih gozdovih z veliko vlage, skupaj z bršljanom, malino in koprivo.
Čas rasti: IX–X-XI.
UPORABNOST: Užitna.
PODOBNE VRSTE: Agaricus sylvaticus, gozdni kukmak je podobna vrsta, vendar tako velikih gob v šopu ne tvori. Agaricus campestris, travniški kukmak ima podoben okus. Agaricus xanthodermus, karbolni kukmak je strupen. Loči se po rumenenju na dnu beta in neprijetnem karbolnem vonju. Mlade kukmake lahko zamenjamo z belimi mušnicami, ki imajo bele lističe in odebeljeno dnišče beta.
Foto: Jernej Gradišnik.
SINONIMI: /
Agaricus bohusii, sopasti kukmak
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 12